režiser
in scenarist > VINKO MÖDERNDORFER
Rojen leta 1958 v Celju. Sodi med
vrhunske in najplodnejše slovenske
umetnike. Diplomiral iz gledališke
režije na AGRFT s predstavo Snubač
A. P. Čehova leta 1982. V zadnjih
dvajsetih letih je zrežiral 80 gledaliških
in opernih predstav, več 10 radijskih
iger in 12 TV iger ter dokumentarnih
filmov po lastnih scenarijih. Piše
drame, pesmi, novele, romane, scenarije,
eseje ter radijske igre. Do sedaj
je objavil 29 knjig. Za svoje delo
je prejel več pomembnih nagrad, med
njimi Borštnikovo nagrado za režijo
predstave Potujoče gledališče Šopalovič
L. Simoviča (1986), Župančičevo nagrado
mesta Ljubljana za zbirko novel Krog
male smrti (1994), nagrado
Prešernovega sklada za knjigo novel
Nekatere ljubezni (2000), Rožančevo
nagrado za knjigo esejev Gledališče
v ogledalu (2002), prve nagrade za
najboljše komedijsko besedilo na Dnevih
komedije v Celju za komedije Vaja
zbora (1998), Limonada slovenica
(1999), Podnajemnik (2001),
Na kmetih (2003) in mnoge druge.
Filmografija - celovečerni film:
Predmesetje, 2004
Filmografija - tv igre in dokumentarni
filmi po lastnih scenarijih:
Blumen aus Krain - Rožc'e
s Kranjskega, TVS 1992
Vsi smo le norci, portret opernega
pevca Ferdinanda Radovana, TVS 1994
Vesele zgodbe iz zakonskega življenja
(serija štirih iger), TVS 1995
Paradiž, TVS 1996
Drevo, TVS 1996
Pokrajina, TVS 1996
Pesmi za mamke, portret skladatelja
Janeza Bitenca, TVS 1998
Stoji stoji en beli grad, dokumentarni,
TVS 1999
Človek v šipi, portret pisatelja Petra
Božiča, TVS 1999
Življenje je vredno le, če je poezija,
portret pesnika Ervina Fritza, TVS
2000
Silvestrska zmešnjava, TVS 2001
Miloš Mikeln, TVS 2002
producentka
> EVA ROHRMAN
Ustanoviteljica in direktorica Foruma
Ljubljana, zavoda za umetniško in
kulturno produkcijo, ki je bil ustanovljen
leta 1994 in je programski naslednik
prvega civilnega društva - ŠKD Forum,
ustanovljenega konec 60-ih let v bivši
Jugoslaviji. Forum Ljubljana je tako
prevzel in nadaljeval prvo slovensko
neodvisno video produkcijo in v 90-ih
postal nosilni neodvisni producent
video produkcije in umetniških projektov
s področja performensa in novih medijev
v Sloveniji. Producentka Eva Rohrman
je v obdobju od 1990 do 2003 sproducirala
20 igranih in dokumentarnih video
filmov (večino v koprodukciji z VPK
in TV Slovenija), 6 performansov,
3 projekte s področja novih medijev,
6 multimedijskih razstav itd. (večino
v koprodukciji s Cankarjevim domom,
Galerijo Kapelica in Narodnim muzejem
Slovenije), uredila zbirko video produkcije
(čez 70 del), nastale v obdobju 1982-1990,
ki jo hrani Filmski arhiv RS.
Film Predmestje je njena prva
celovečerna filmska produkcija.
direktor
fotografije > DUŠAN JOKSIMOVIĆ
Rojen leta 1963 v Beogradu. Študiral
je na Fakulteti dramskih umetnosti
v Beogradu na oddelku za Filmsko in
TV kamero. Je uveljavljeni direktor
fotografije z bogato filmografijo.
Največ je sodeloval s priznanim srbskim
režiserjem Srdjanom Dragojevićem,
in sicer pri celovečercih Mi nismo
anđeli (1992), Lepa sela lepo
gore (1996) in Rane (1998).
Bil je direktor fotografije tudi pri
filmih Munje Radivoja Andrića,
Do koske Slobodana Skerlića (1998),
pri mednarodni koprodukciji Luna
Papa (1999), televizijskem filmu
Marche chinois (2001) in drugih.
V Sloveniji pa je razen z Vinkom Möderndorferjem
sodeloval še z Andrejem Košakom pri
snemanju filma Zvenenje v glavi
(2002).
montažer
> ANDRIJA ZAFRANOVIĆ
Rojen leta 1947 v Splitu. Leta 1975
je diplomiral iz filmske in TV montaže
na FAMU v Pragi. Dela kot montažer,
supervizor in dramaturg. Je redni
profesor in predstojnik katedre za
montažo na Akademiji umetnosti v Beogradu.
Zmontiral je več kot 70 celovečernih
in televizijskih filmov ter ducat
TV nadaljevank v Beogradu, Ljubljani,
Zagrebu, Sarajevu, Parizu, Istanbulu,
Pragi, Münchnu in na Dunaju. Mnogi
filmi, pri katerih je sodeloval, so
bili prikazani in nagrajeni na najpomembnejših
svetovnih filmskih festivalih. Je
dobitnik treh zlatih aren za montažo
na Festivalu jugoslovanskega filma
v Pulju. Sodeloval je pri filmih Otac
na službenom putu (1985), Dom
za vešanje (1989) in Arizona
Dream (1993) Emirja Kusturice,
Balkanski špijun režiserjev
Božidarja Nikolića in Dušana Kovačevića
(1984), Život je lep Bore Draškovića
(1985), Večernja zvona Lordana
Zafranovića (1986), Gluvi barut
Bata Ćengića (1990), Čaruga
Rajka Grlića (1991), Rezervni deli
Damjana Kozoleta (2003) in pri mnogih
drugih.
glasba >
JANI GOLOB
Rojen leta 1948 v Ljubljani. Je skladatelj,
violinist in pedagog. V svojem bogatem
ustvarjalnem obdobju je bil violinist
v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija,
urednik za resno glasbo in balet na
TV Slovenija, profesor na Akademiji
za glasbo in na AGRFT v Ljubljani
in član mnogih mednarodnih žirij na
glasbenih festivalih. Je član Evropske
akademije znanosti in umetnosti. Za
svoje delo je prejel številne nagrade
in priznanja, med njimi tudi nagrado
Prešernovega sklada leta 2000. Njegov
glasbeni opus poleg komornih in orkestralnih
del obsega tudi scensko, filmsko in
zabavno glasbo. Izdal je osem plošč
in ustvaril glasbo za filme Dih
Boža Šprajca (1983), Leta odločitve
(1984), Veselo gostüvanje Franceta
Štiglica (1984), Poletje v školjki
I in II Tuga Štiglica (1986, 1988),
Heretik (1986), Čisto pravi
gusar Antona Tomašiča (1987),
Odpadnik Boža Šprajca (1988),
Coprnica Zofka Matije Milčinskega
(1989), Nekdo drug Boštjana
Vrhovca (1989), Patriot (1999).
zvok > JULIJ
ZORNIK, DRAGAN CENERIĆ, MARJAN CIMPERMAN
Julij Zornik je rojen leta 1974 v
Ljubljani. Je solastnik tonskega studia
100 d.o.o. iz Ljubljane, kjer oblikuje
zvok za oglasne spote ter kratke,
animirane, dokumentarne in celovečerne
filme. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval
pri filmih Socializacija bika
režiserjev Zvonka Čoha in Milana Eriča
(1998), Mokuš režiserja Andreja
Mlakarja (2000), Oda Prešernu
Martina Srebotnjaka (2001), Sladke
sanje Saša Podgorška (2001), Zadnja
večerja Vojka Anzeljca (2001)
in Rezervni deli Damjana Kozoleta
(2003).
Dragoslav Cenerić je rojen leta 1942
v Beogradu. Z obdelavo zvoka pri avdio-vizualnih
projektih se je začel ukvarjati leta
1970. Od takrat je sodeloval pri številnih
celovečernih, dokumentarnih in animiranih
filmih (preko 120). Bil je tudi izredni
profesor na Fakulteti glasbenih umetnosti
v Beogradu in leta 1992 postal član
Akademije za filmsko umetnost in znanost.
Sodeloval je s številnimi priznanimi
režiserji, med njimi s Slobodanom
Šijanom pri filmih Ko to tamo peva
(1980), Maratonci trče počasni
krug (1982), Davitelj protiv
davitelja (1984) idr.,
s Srdjanom Karanovićem pri filmih
Grlom u jagode (1985), Petrijin
venac 1980), Miris poljskog
cveća (1978), Nešto izmedju
(1983) idr., z Emirjem
Kusturico pri filmih Underground
(1995), Crna mačka beli mačor
(1998) idr., s Karpom Godino
pri filmu Splav meduze (1980),
Francijem Slakom pri Hudodelcih
(1987)in drugimi.
Marjan Cimperman je rojen leta 1949
v Ljubljani. Od leta 1970 je zaposlen
na RTV Slovenija kot tonski mojster.
Sodeloval je pri snemanju številnih
televizijskih filmov in oddaj ter
pri mnogih slovenskih celovečercih.
Kot mikroman je sodeloval pri filmu
Matjaža Klopčiča Cvetje v jeseni
(1973), kot snemalec zvoka pa
pri nadaljevankah Ljubezen nam
je vsem v pogubo Jožeta Galeta
(1987), Pripovedke iz medenega
cvetličnjaka Boža Šprajca in Rožce
s Kranjskega Vinka Möderndorferja
(1992), pri celovečernih filmih Temni
angeli usode Saša Podgorška (1999),
Varuh meje Maje Weiss (2002),
Rezervni deli (2003) Damjana
Kozoleta in pri drugih.
dramaturg >
BLAŽ LUKAN
Rojen leta 1955. Je dramaturg, publicist
in gledališki kritik. Končal je študij
dramaturgije na ljubljanski AGRFT.
Bil je umetniški vodja gledališč Glej
in SLG Celje. V slovenskih gledališčih
je opravil več kot štirideset dramaturgij,
od tega nekaj z Vinkom Möderndorferjem
kot režiserjem. Kot dramaturg je sodeloval
pri celovečernem filmu Christophoros
režiserja Andreja Mlakarja (1985),
napisal je nekaj scenarijev za TV,
dramo Mrtvi (SNG Maribor),
objavil več strokovnih publikacij
(Dramaturške replike, Dramaturške
figure, Dramaturški pojmovnik za mlade,
Slovenska dramaturgija idr.) in
pesniških zbirk (zadnja ima naslov
Tkanja).
scenograf
> ANDREJ STRAŽIŠAR
Rojen leta 1962. Leta 1986 je na
Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo
in geodezijo v Ljubljani diplomiral
z nalogo iz scenografije za film režiserja
Jožeta Pogačnika Kavarna Astorija
(1989). Že med študijem je asistiral
Niku Matulu pri scenografiji za celovečerni
film Moj ata socialistični
kulak Matjaža Klopčiča (1987).
Od tedaj sodeluje kot scenograf pri
celovečernih filmih, na TV, v različnih
gledališčih, v operi in baletu, pri
državnih in drugih prireditvah in
proslavah ter pri ekonomsko propagandnih
akcijah. Filmske in TV scenografije
(izbor): Črna orhideja in
Gospodična Mary Matjaža Klopčiča
(1989, 1992), Pasje življenje
Igorja Šmida, Adrian Maje Weiss
(1998), Rožce s kranjskega
Vinka Möderndorferja (1992), Strah
pred pristajanjem Polone Sepe
(1995), Dergi in Roza v
kraljestvu svizca (2004)
Borisa Jurjaševiča.
kostumografinja
> ALENKA KORLA
Rojena leta 1973 v Ljubljani. V času
študija na FNT - Tekstilna tehnologija,
oddelek za oblikovane tekstilij in
oblačil, je sodelovala na modnih revijah
v Sloveniji in tujini. Kot asistentka
kostumografinje je sodelovala pri
celovečernih filmih Ljubljana Igorja
Šterka (2002), Oda Prešernu
Martina Srebotnjaka (2001), filmskem
omnibusu Marmelada Hanne A.
W. Slak, Varje Močnik, Borisa Petkoviča
in Zorana Živuloviča (v postprodukciji),
pri filmih Zvenenje v glavi
Andreja Košaka (2002), Rezervni
deli Damjana Kozoleta (2003),
Ruševine Janeza Burgerja (v
postprodukciji), Pod njenim oknom
Metoda Pevca (2003) ter pri nekaterih
kratkih filmih in gledaliških predstavah.
oblikovalka
maske > ALJANA HAJDINJAK
Rojena leta 1964 v Murski Soboti.
Kot kreatorka filmske maske je sodelovala
pri vrsti slovenskih in koprodukcijskih
celovečernih in kratkih filmov, med
drugim pri filmih Morana Aleša
Verbiča (1993), Carmen Metoda
Pevca (1995), Herzog Mitje
Milavca (1997), Porno film
Damjana Kozoleta (2000), Hop, Skip
and Jump Srdjana Vuletića (2000),
Kruh in mleko Jana Cvitkoviča
(2001), Varuh meje Maje Weiss
(2002), (A)torzija Stefana
Arsenijevića (2002), Pod njenim
oknom Metoda Pevca (2003) ter
pri nekaterih mednarodnih koprodukcijah.
koproducent
> DANIJEL HOČEVAR
Direktor in producent Emotionfilma, ki
je produciral 14 celovečernih filmov,
med njimi so najbolj znani Carmen
Metoda Pevca (1996), Stereotip
Damjana Kozoleta (1997), V leru
Janeza Burgerja (1999), Porno film
Damjana Kozoleta (2000), Oda Prešernu
Martina Srebotnjaka (2001), Kruh
in mleko Jana Cvitkoviča (2001),
Rezervni deli Damjana Kozoleta
(2003) in Pod njenim oknom
Metoda Pevca (2003). V letu 2001 je
bil po izboru svetovnega filmskega
tednika Variety uvrščen med "10 Producers
To Watch".
direktor filma
> ANDREJ ŠTRITOF
Rojen leta 1959 v Ljubljani. Je glasbenik
in glasbeni producent (Otroci socializma,
Videosex, Laufer, Buldožer, Rotor).
Kot direktor filmov je sodeloval pri
celovečernih filmih Mondo Bobo
Gorana Rušinovića (1997), Porno
film Damjana Kozoleta (2000),
Oda Prešernu Martina Srebotnjaka
(2001), Kruh in mleko Jana
Cvitkoviča (2001), Trdnjava Evropa
Želimirja Žilnika (2001), Rezervni
deli Damjana Kozoleta (2003),
Pod njenim oknom Metoda Pevca
(2003), Marmelada Borisa Petkoviča,
Varje Močnik, Hanne A. W. Slak, Zorana
Živuloviča (v postprodukciji), Ruševine
režiserja Janeza Burgerja (v postprodukciji).
|