režiser in scenarist > VINKO MÖDERNDORFER

Rojen leta 1958 v Celju. Sodi med vrhunske in najplodnejše slovenske umetnike. Diplomiral iz gledališke režije na AGRFT s predstavo Snubač A. P. Čehova leta 1982. V zadnjih dvajsetih letih je zrežiral 80 gledaliških in opernih predstav, več 10 radijskih iger in 12 TV iger ter dokumentarnih filmov po lastnih scenarijih. Piše drame, pesmi, novele, romane, scenarije, eseje ter radijske igre. Do sedaj je objavil 29 knjig. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med njimi Borštnikovo nagrado za režijo predstave Potujoče gledališče Šopalovič L. Simoviča (1986), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za zbirko novel Krog male smrti (1994), nagrado Prešernovega sklada za knjigo novel Nekatere ljubezni (2000), Rožančevo nagrado za knjigo esejev Gledališče v ogledalu (2002), prve nagrade za najboljše komedijsko besedilo na Dnevih komedije v Celju za komedije Vaja zbora (1998), Limonada slovenica (1999), Podnajemnik (2001), Na kmetih (2003) in mnoge druge.

Filmografija - celovečerni film:
Predmesetje, 2004

Filmografija - tv igre in dokumentarni filmi po lastnih scenarijih:
Blumen aus Krain - Rožc'e s Kranjskega, TVS 1992
Vsi smo le norci, portret opernega pevca Ferdinanda Radovana, TVS 1994
Vesele zgodbe iz zakonskega življenja (serija štirih iger), TVS 1995
Paradiž, TVS 1996
Drevo, TVS 1996
Pokrajina, TVS 1996
Pesmi za mamke, portret skladatelja Janeza Bitenca, TVS 1998
Stoji stoji en beli grad, dokumentarni, TVS 1999
Človek v šipi, portret pisatelja Petra Božiča, TVS 1999
Življenje je vredno le, če je poezija, portret pesnika Ervina Fritza, TVS 2000
Silvestrska zmešnjava, TVS 2001
Miloš Mikeln, TVS 2002

producentka > EVA ROHRMAN

Ustanoviteljica in direktorica Foruma Ljubljana, zavoda za umetniško in kulturno produkcijo, ki je bil ustanovljen leta 1994 in je programski naslednik prvega civilnega društva - ŠKD Forum, ustanovljenega konec 60-ih let v bivši Jugoslaviji. Forum Ljubljana je tako prevzel in nadaljeval prvo slovensko neodvisno video produkcijo in v 90-ih postal nosilni neodvisni producent video produkcije in umetniških projektov s področja performensa in novih medijev v Sloveniji. Producentka Eva Rohrman je v obdobju od 1990 do 2003 sproducirala 20 igranih in dokumentarnih video filmov (večino v koprodukciji z VPK in TV Slovenija), 6 performansov, 3 projekte s področja novih medijev, 6 multimedijskih razstav itd. (večino v koprodukciji s Cankarjevim domom, Galerijo Kapelica in Narodnim muzejem Slovenije), uredila zbirko video produkcije (čez 70 del), nastale v obdobju 1982-1990, ki jo hrani Filmski arhiv RS.

Film Predmestje je njena prva celovečerna filmska produkcija.

direktor fotografije > DUŠAN JOKSIMOVIĆ

Rojen leta 1963 v Beogradu. Študiral je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu na oddelku za Filmsko in TV kamero. Je uveljavljeni direktor fotografije z bogato filmografijo. Največ je sodeloval s priznanim srbskim režiserjem Srdjanom Dragojevićem, in sicer pri celovečercih Mi nismo anđeli (1992), Lepa sela lepo gore (1996) in Rane (1998). Bil je direktor fotografije tudi pri filmih Munje Radivoja Andrića, Do koske Slobodana Skerlića (1998), pri mednarodni koprodukciji Luna Papa (1999), televizijskem filmu Marche chinois (2001) in drugih. V Sloveniji pa je razen z Vinkom Möderndorferjem sodeloval še z Andrejem Košakom pri snemanju filma Zvenenje v glavi (2002).

montažer > ANDRIJA ZAFRANOVIĆ

Rojen leta 1947 v Splitu. Leta 1975 je diplomiral iz filmske in TV montaže na FAMU v Pragi. Dela kot montažer, supervizor in dramaturg. Je redni profesor in predstojnik katedre za montažo na Akademiji umetnosti v Beogradu. Zmontiral je več kot 70 celovečernih in televizijskih filmov ter ducat TV nadaljevank v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Parizu, Istanbulu, Pragi, Münchnu in na Dunaju. Mnogi filmi, pri katerih je sodeloval, so bili prikazani in nagrajeni na najpomembnejših svetovnih filmskih festivalih. Je dobitnik treh zlatih aren za montažo na Festivalu jugoslovanskega filma v Pulju. Sodeloval je pri filmih Otac na službenom putu (1985), Dom za vešanje (1989) in Arizona Dream (1993) Emirja Kusturice, Balkanski špijun režiserjev Božidarja Nikolića in Dušana Kovačevića (1984), Život je lep Bore Draškovića (1985), Večernja zvona Lordana Zafranovića (1986), Gluvi barut Bata Ćengića (1990), Čaruga Rajka Grlića (1991), Rezervni deli Damjana Kozoleta (2003) in pri mnogih drugih.

glasba > JANI GOLOB

Rojen leta 1948 v Ljubljani. Je skladatelj, violinist in pedagog. V svojem bogatem ustvarjalnem obdobju je bil violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, urednik za resno glasbo in balet na TV Slovenija, profesor na Akademiji za glasbo in na AGRFT v Ljubljani in član mnogih mednarodnih žirij na glasbenih festivalih. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada leta 2000. Njegov glasbeni opus poleg komornih in orkestralnih del obsega tudi scensko, filmsko in zabavno glasbo. Izdal je osem plošč in ustvaril glasbo za filme Dih Boža Šprajca (1983), Leta odločitve (1984), Veselo gostüvanje Franceta Štiglica (1984), Poletje v školjki I in II Tuga Štiglica (1986, 1988), Heretik (1986), Čisto pravi gusar Antona Tomašiča (1987), Odpadnik Boža Šprajca (1988), Coprnica Zofka Matije Milčinskega (1989), Nekdo drug Boštjana Vrhovca (1989), Patriot (1999).

zvok > JULIJ ZORNIK, DRAGAN CENERIĆ, MARJAN CIMPERMAN

Julij Zornik je rojen leta 1974 v Ljubljani. Je solastnik tonskega studia 100 d.o.o. iz Ljubljane, kjer oblikuje zvok za oglasne spote ter kratke, animirane, dokumentarne in celovečerne filme. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval pri filmih Socializacija bika režiserjev Zvonka Čoha in Milana Eriča (1998), Mokuš režiserja Andreja Mlakarja (2000), Oda Prešernu Martina Srebotnjaka (2001), Sladke sanje Saša Podgorška (2001), Zadnja večerja Vojka Anzeljca (2001) in Rezervni deli Damjana Kozoleta (2003).

Dragoslav Cenerić je rojen leta 1942 v Beogradu. Z obdelavo zvoka pri avdio-vizualnih projektih se je začel ukvarjati leta 1970. Od takrat je sodeloval pri številnih celovečernih, dokumentarnih in animiranih filmih (preko 120). Bil je tudi izredni profesor na Fakulteti glasbenih umetnosti v Beogradu in leta 1992 postal član Akademije za filmsko umetnost in znanost. Sodeloval je s številnimi priznanimi režiserji, med njimi s Slobodanom Šijanom pri filmih Ko to tamo peva (1980), Maratonci trče počasni krug (1982), Davitelj protiv davitelja (1984) idr., s Srdjanom Karanovićem pri filmih Grlom u jagode (1985), Petrijin venac 1980), Miris poljskog cveća (1978), Nešto izmedju (1983) idr., z Emirjem Kusturico pri filmih Underground (1995), Crna mačka beli mačor (1998) idr., s Karpom Godino pri filmu Splav meduze (1980), Francijem Slakom pri Hudodelcih (1987)in drugimi.

Marjan Cimperman je rojen leta 1949 v Ljubljani. Od leta 1970 je zaposlen na RTV Slovenija kot tonski mojster. Sodeloval je pri snemanju številnih televizijskih filmov in oddaj ter pri mnogih slovenskih celovečercih. Kot mikroman je sodeloval pri filmu Matjaža Klopčiča Cvetje v jeseni (1973), kot snemalec zvoka pa pri nadaljevankah Ljubezen nam je vsem v pogubo Jožeta Galeta (1987), Pripovedke iz medenega cvetličnjaka Boža Šprajca in Rožce s Kranjskega Vinka Möderndorferja (1992), pri celovečernih filmih Temni angeli usode Saša Podgorška (1999), Varuh meje Maje Weiss (2002), Rezervni deli (2003) Damjana Kozoleta in pri drugih.

dramaturg > BLAŽ LUKAN

Rojen leta 1955. Je dramaturg, publicist in gledališki kritik. Končal je študij dramaturgije na ljubljanski AGRFT. Bil je umetniški vodja gledališč Glej in SLG Celje. V slovenskih gledališčih je opravil več kot štirideset dramaturgij, od tega nekaj z Vinkom Möderndorferjem kot režiserjem. Kot dramaturg je sodeloval pri celovečernem filmu Christophoros režiserja Andreja Mlakarja (1985), napisal je nekaj scenarijev za TV, dramo Mrtvi (SNG Maribor), objavil več strokovnih publikacij (Dramaturške replike, Dramaturške figure, Dramaturški pojmovnik za mlade, Slovenska dramaturgija idr.) in pesniških zbirk (zadnja ima naslov Tkanja).

scenograf > ANDREJ STRAŽIŠAR

Rojen leta 1962. Leta 1986 je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani diplomiral z nalogo iz scenografije za film režiserja Jožeta Pogačnika Kavarna Astorija (1989). Že med študijem je asistiral Niku Matulu pri scenografiji za celovečerni film Moj ata socialistični kulak Matjaža Klopčiča (1987). Od tedaj sodeluje kot scenograf pri celovečernih filmih, na TV, v različnih gledališčih, v operi in baletu, pri državnih in drugih prireditvah in proslavah ter pri ekonomsko propagandnih akcijah. Filmske in TV scenografije (izbor): Črna orhideja in Gospodična Mary Matjaža Klopčiča (1989, 1992), Pasje življenje Igorja Šmida, Adrian Maje Weiss (1998), Rožce s kranjskega Vinka Möderndorferja (1992), Strah pred pristajanjem Polone Sepe (1995), Dergi in Roza v kraljestvu svizca (2004) Borisa Jurjaševiča.

kostumografinja > ALENKA KORLA

Rojena leta 1973 v Ljubljani. V času študija na FNT - Tekstilna tehnologija, oddelek za oblikovane tekstilij in oblačil, je sodelovala na modnih revijah v Sloveniji in tujini. Kot asistentka kostumografinje je sodelovala pri celovečernih filmih Ljubljana Igorja Šterka (2002), Oda Prešernu Martina Srebotnjaka (2001), filmskem omnibusu Marmelada Hanne A. W. Slak, Varje Močnik, Borisa Petkoviča in Zorana Živuloviča (v postprodukciji), pri filmih Zvenenje v glavi Andreja Košaka (2002), Rezervni deli Damjana Kozoleta (2003), Ruševine Janeza Burgerja (v postprodukciji), Pod njenim oknom Metoda Pevca (2003) ter pri nekaterih kratkih filmih in gledaliških predstavah.

oblikovalka maske > ALJANA HAJDINJAK

Rojena leta 1964 v Murski Soboti. Kot kreatorka filmske maske je sodelovala pri vrsti slovenskih in koprodukcijskih celovečernih in kratkih filmov, med drugim pri filmih Morana Aleša Verbiča (1993), Carmen Metoda Pevca (1995), Herzog Mitje Milavca (1997), Porno film Damjana Kozoleta (2000), Hop, Skip and Jump Srdjana Vuletića (2000), Kruh in mleko Jana Cvitkoviča (2001), Varuh meje Maje Weiss (2002), (A)torzija Stefana Arsenijevića (2002), Pod njenim oknom Metoda Pevca (2003) ter pri nekaterih mednarodnih koprodukcijah.

koproducent > DANIJEL HOČEVAR

Direktor in producent Emotionfilma, ki je produciral 14 celovečernih filmov, med njimi so najbolj znani Carmen Metoda Pevca (1996), Stereotip Damjana Kozoleta (1997), V leru Janeza Burgerja (1999), Porno film Damjana Kozoleta (2000), Oda Prešernu Martina Srebotnjaka (2001), Kruh in mleko Jana Cvitkoviča (2001), Rezervni deli Damjana Kozoleta (2003) in Pod njenim oknom Metoda Pevca (2003). V letu 2001 je bil po izboru svetovnega filmskega tednika Variety uvrščen med "10 Producers To Watch".

direktor filma > ANDREJ ŠTRITOF

Rojen leta 1959 v Ljubljani. Je glasbenik in glasbeni producent (Otroci socializma, Videosex, Laufer, Buldožer, Rotor). Kot direktor filmov je sodeloval pri celovečernih filmih Mondo Bobo Gorana Rušinovića (1997), Porno film Damjana Kozoleta (2000), Oda Prešernu Martina Srebotnjaka (2001), Kruh in mleko Jana Cvitkoviča (2001), Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika (2001), Rezervni deli Damjana Kozoleta (2003), Pod njenim oknom Metoda Pevca (2003), Marmelada Borisa Petkoviča, Varje Močnik, Hanne A. W. Slak, Zorana Živuloviča (v postprodukciji), Ruševine režiserja Janeza Burgerja (v postprodukciji).